VRTEC OTONA ŽUPANČIČA

OBLAKOVA 5

2000 MARIBOR

Nasa internet stran 

 

 

 

 

KAKO SMO PRAZNOVALI

 

POMLADNI DAN V EVROPI

 

V VRTCU OTONA ŽUPANČIČA (Maribor)

 

23. marec 2004

 

 

 

 

 

 

 

IZ ZAKLADNICE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA IZROČILA
 
ZLATA PTICA

 

Neki kralj je imel na svojem vrtu prelepo jablano. Rodila je zlata jabolka, ki pa nikoli niso dozorela, kajti vsako jutro je eno manjkalo. Kralj je postavil pred jablano stražo. Noč in dan je stražila, da bi zasačila tatu. A kraljevi vojaki so se že branili hoditi na stražo, saj niso mogli ujeti tistega, ki je hodil po jabolka.

 

Kralj pa je imel tri sinove in naročil je tudi sinovom, naj stražijo jablano zlatimi jabolki. Prvo noč je stražil najstarejši. Vzel je puško in hodil pod jablano sem in tja. Vso dolgo noč ni bilo nikogar, a zjutraj je na jablani manjkalo zlato jabolko.

 

Drugo noč je šel na stražo drugi sin, a zjutraj je na jablani spet manjkalo zlato jabolko.

 

Tretjo noč je šel na stražo tretji, najmlajši sin. Namesto s svinčenim zrnjem je nabil puško z grahom, češ da tatu ne bo ustrelil. Hotel je le vedeti, kakšen prebrisanec je to, ki zna tako krasti, da ga nihče ne zasači. Stopil je pod drevo in čakal. Okoli polnoči je spod neba tiho priletela ptica in se spustila na drevo. Ko pa je s krempeljci prijela jabolko, je najmlajši sin pomeril in srožil. Odstrelil ji je tri peresa. Ptica se je prestrašila, spustila jabolko in zletela. Najmlajši je pobral peresa in videl v lunini svetlobi, da so iz čistega zlata….

 (odlomek iz knjige Slovenske ljudske pravljice, Mladinska knjiga, 1992, Ljubljana)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

OTROŠKI LJUDSKI PLESI

 

KÓLO NAOKOLO

Tri ptičice

 

Kolo je del podedovane kulture, ki jo je moč najti vsepovsod v Evropi. Širjenje in oženje plesnega kroga –kóla je ena izmed oblik, ki jih zajema zapuščina slovenskih ljudskih plesov med svojimi oblikovnimi osnovami plesnih vzorcev.

 

GLASBENI MOTIV

RAZČLENITEV PROSTORA

GIBALNO-PLESNI MOTIV

 

 

 

 

 

Otroci stopajo v desno smer.

 

 

 

 

 

Otroci se obrnejo in stopajo proti sredini kroga.

 

 

 

 

 

 

 

 

Otoci iz sredine kroga stopajo v levo smer.

 

 

TRI  PTIČICE, TRI PTIČICE

SO MORJE OBLETELE,

TRI PTIČICE, TRI PTIČICE

SO MORJE OBLETELE.

 

PRVA NOSI, PRVE NOSI

KLASEK OD PŠENICE,

DA B`ZLETELA, DA B`ZLETELA

V NAŠE RODNO POLJE!

 

DRUGA NOSI, DRUGA NOSI

GROZDEK IZ GORICE,

DA B`ZLETELA, DA B`ZLETELA

K NAM V NAŠE GORICE!

 

TRETJA NOSI, TRETJA NOSI

ZDRAVJE IN VESELJE,

DA B`ZLETELA, DA B`ZLETELA

V NAŠE RODNO SELO!

 

OTROŠKE LJUDSKE IGRE

 

Velik del otroških iger in igric iz zaprašenih zapuščin naših babic spada v ljudsko izročilo. Čeprav so se igre skozi leta spreminjale je v njih še začutiti življenjske izkušnje človeštva in spoznanja, ki so se razvijala skozi spremembe življenja.. Na praznovanju pomladnega dneva v Evropi  smo oživili nekaj ljudskih igric iz zakladnice slovenskega ljudskega izročila in spoznali tradicionalno otroško igro iz Danske.

 

RINGA - RAJA (Slovenija)

Ringa raja je igrica, s katero se otroci spoznajo ob roki mame in babice že takrat, ko še niso trdni v rokah. Pravo ringarajanje pa spada med otroke, ki že trdno stojijo in znajo zapeti tudi pesmico.

Med prepevanjem hodijo otroci v sklenjenem krogu in se držijo za roke. Ko »kužek vse na tla pomeče« vsi v krogu počepnejo, kakšen pa se zavali tudi po tleh.

 

BELA LILIJA ( Slovenija)

Skupina otrok se prime za roke v strnjenem krogu. Med petjem hodijo okrog v smeri urinega kazalca; umirjeno in slovesno. Sredi kroga je deklica, ki si jo skupina predhodno izbere izmed sebe in ji zavežejo oči, da ne vidi. Potem jo zavrtijo v nasprotno smer, deklica se vrti okrog svoje osi.

Ob koncu pesmi se krog zaustavi in deklica z zavezanimi očmi prime tistega otroka, ki ji stoji nasproti. Ko se je dotakne, si sname rutico in oči zavežejo drugi deklici.

 

» Bela lilija« spada med zimsko-pomladna kola in je zasidrana globoko v verovanjih, v žrtvovanjih deklic  demonom, ki vladajo naravi.

 

 

ABRAHAM MA SEDEM SINOV, SEDEM SINOV ABRAHAM (Slovenija)

Izberemo si vodjo igre.

Postavimo se v vrsto, lahko tudi sedemo na tla in prepevamo skupaj z vodjo igre, ki ga zelo upoštevamo. Med petjem izvaja vodja vragolije in mi vsi, Abrahamovi sinovi, ga posnemamo ter se za njim pačimo, »samo, da nam luštno bo«.

 

KAČO VIT (Slovenija)

Kačo poznamo. Vemo, kako se zvija in kako se s pomočjo zvijanja premika.

Primemo se za roke in sklenemo dolgo vrsto. Z desno roko primemo tistega pred seboj za njegovo levo roko in tistega za seboj primemo z levo roko za njegovo desnico. Vodja kače vije kačo okrog po prostoru, med drevesi, včasih tečejo pod »mostom« skozi vrsto in včasih z vijuganjem spodnesejo kačji rep, da se zaplete in razpade. Za kačjo glavo je to pač zabava, za kačji rep pa sramota.

 

ROKE NA KOPNEM (Danska)

Otroci sedijo okrog kroga, ki smo ga naredili iz vrvi in predstavlja morje. Ko voditelj igre zakliče:«Roke v vodo,« položijo vsi igralci svoje roke v morje. Ko pa zakliče: »Roke na kopno,« položijo vsi roke zunaj vrvi. Klic »roke na breg« pomeni, da morajo igralci položiti roke na vrv. Klici postajajo vedno hitrejši in kdor se odzove napačno, mora odstopiti.

 

Viri:

MARIJA, VOGELNIK. (1990). URA JE ENA, MEDVED ŠE SPI (slovenske ljudske naštevanke, odštevanke in izštevanke, igre in poigranke, nagajivke in posmehulje). MLADINSKA KNJIGA . LJUBLJANA.

RAFO, PINOSA . (1994). IGRAJMO SE. KC. KNJIŽICE. LJUBLJANA

 

 

 

LIKOVNA DELAVNICA

LECTOVO SRCE

 

 

Lectova srca, ki še danes krasijo izložbe medičarjev in svečarjev, poznajo tudi izven naših meja. Barvitost in okras lectarskih izdelkov je pritegnila tudi nas, zato smo se odločili da vam to obrt predstavimo.

Nekoč so lectarji hodili nakupovat satje in med k vaškim čebelarjem. Nato so iz satja cedili med. V stiskalnici so satje še dvakrat stiskali. Čeprav je bilo lectarjev veliko, so imeli vsi veliko dela. Posebno v času sejmov, ko so žene na glas brale verze na lectovih srcih, saj je branje kmečkom fantom delalo preglavice. Svoje izdelke so prodajali tudi pozimi. Takrat so si lectarji obuli slamnate copate, povrhu pa so stali na opekah, ki so jih sproti segrevali na ognju, da jih za stojnico ni zeblo.

 

V našem vrtcu nam so k projektu pristopili tudi kuharji, saj so nam umešali medeno testo za oblikovanje lectovih src in jih kasneje tudi spekli v pečici. V likovni delavnici smo srca ročno okrasili kot pravi lectarji in jih razstavili.

                           

Naš glavni kuhar pa nam je zaupal recept za pet medenih srčkov:   

 

ü       30 dkg moke                                                     

ü       2 dkg kristalnega sladkorja

ü       17 dkg medu

ü       2 jajci

ü       2 žlici margarine

ü       ½ zvitka sode bikarbone

ü       malo cimeta

 

 

 

 

 

 

 
KO SE PTIČKI ŽENIJO

 

Ko je veljal še stari koledar, je bil praznik gregorjevo ravno na prvi pomladni dan. Z novim koledarjem, pa se je gregorjevo pomaknilo nazaj. Ljudje še vedno radi rečemo, da je Gregor zaščitnik pomladi. Pravimo, da se na praznik gregorjevo ptički ženijo in res je že slišati veselo ptičje prepevanje, pa tudi sonce s svojimi žarki posije bolj toplo. Gregorja Velikega so častili učenjaki vseh vrst, glasbeniki, poznamo ga kot prinašalca luči, zaščitnika izdelovalcev gumbov in še bi lahko naštevali. V Sloveniji velja običaj, ki ga v nekaterih krajih obujajo vsako leto. Na predvečer praznika ljudje spuščajo po rekah doma narejene hišice z lučkami.

V vrtcu smo se lotili oblikovanja tako imenovanih  `tičic, ki smo jim rekli kar gregorčki.

 

Sestavine za trideset tič`c:

 

- 1800 g moke

- 90 g kvasa

-180 g sladkorja

-9 dcl mlačnega mleka

-150 g surovega masla

- 3 jajca

-3 ščepe soli

-naribana lupinica limone

 

 
 
                                                   

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Praznovanje pripravile:

Majda Rajtmajer, ravnateljica

Stanislava Lešnik, pomočnica ravnateljice     

Janja Šetor, univ. dipl. soc. pedagoginja

Danica Kmetec, vzg. pred. otrok

Vera Vipotnik, vzg. pred. otrok

Darja Zupanc, vzg. pred. otrok