|
Poročilo o sodelovanju
na 7. letni I*EARN konferenci Beijing,
Kitajska 10-16.7.2000
Udeleženci: Alenka Makuc, Fani Mavrič,
Gregor Karlovšek
Grega
Karlovšek
1.Uvod
Od 10-16.7.2000 je v Beijingu, Kitajska,
potekali 7. letna konferenca ter »youth« konferenca.
Slovenske barve smo zastopali: Alenka Makuc
(MIRK), Fani Mavrič (Gimnazija Kranj), Gregor Karlovšek (študent).
Konferenca je imela močno udeležbo in sicer
iz preko 60ih držav.
2.Splošno o konferenci
Konferenca je potekala v Hotel Of
Science And Technology, kjer smo bili tudi nastanjeni. Začetni dnevi so
se pričenjali s plenarnimi srečanji, zatem pa smo se porazdelili po
delavnicah, kjer so tako profesorji kot tudi dijaki/študenti
predstavljali dotedanje delo ter predstavljali vizije o nadaljevanju
omenjenih projektov oz. možnosti zagona novih projektov.
Ker sem se sam udeleževal tako delavnic kot
tudi plenarnih srečanj (v kolikor mi to ni bilo omejeno zaradi srečanj
mladih) sem včasih opazil veliko nezainteresiranost za določene tematske
sklope, še bolj pa sem to opazil za samo predstavitev mladinskega dela.
Mladina, kot poudarjajo vsi, steber razvoja i*earna, naj bi bila deležna
zato še posebne pozornosti, a se je zgodilo prav nasprotno. Že same
predstavitve skupnega dela (ta je bila le ena in to 15.7.) se je udeležilo
od sicer nabito polne dvorane morda le nekaj prvih vrst a se je število
udeležencev med samo predstavitvijo dodobra skrčilo, tako da smo na
koncu (od nekaj procentov celotnega števila udeležencev) tvorili krepko
večino.
3.Mladinska srečanja
Sam se bom raje osredotočil na ta del
poročila, ker zaradi pripadnosti tega kroga nisem mogel v večini
sodelovati na delavnicah za profesorje.
Prvo bi rad omenil pomanjkljivost mladinskega
srečanja, ki sem jo opazil med samim delom. Velika pomanjkljivost srečanja
je bila v tem, da je bilo na konferenci kar nekaj otrok staršev, ki
sodelujejo v i*earn projektih, sami pa o sami zadevi vedo bore malo. To je
velikokrat zaviralo proces hitrega in produktivnega napredka, ker smo
morali določene stvari dodatno razlagati, predvsem pa poenostavljati.
Kljub odličnemu vodstvu za mlade (Lienz, Mihael, Jonah, vsi iz ZDA) je od
časa do časa prišlo do tematske luknje prav zaradi tistih, ki se s
samim krogom niso znali identificirati. V kolikor bo prihajalo do takih
ovir na ravni mednarodnih letnih srečanj se sprašujem po sami
smiselnosti mladinskih srečanj na isti konferenci. Iz lastnih izkušenj
lahko povem, da sem na moji prvi mladinski udeležbi na Madžarskem (1997)
opazil veliko večjo pripravljenost za izvajanje delavnic in predstavitve
projektov s strani dijakov. Tista konferenca je bil namenjena sicer le
mladini, a je bila zato veliko bolj produktivna, ker so dijaki prihajali
na konferenco z razlogom predstavitve določenih projektnih nalog, kar se
mi zdi pomembno za razvoj projektov ter same vsebine konference. Mladi v
tem vidijo dodatno motiviranost, saj jim nagrada predstavitve lastnih
projektov vliva dodatno motivacijo. Vsekakor je v tej smeri potreben
tehten pomislek o viziji mladinskih srečanj na letnih konferencah tako v
skupini MIRK kot tudi na i*earn konferenci. Poleg tega naj omenim še
starostno strukturo, ki je bila tam med 12 in 25 letom!
Da ne bo izgledalo, kot da se na
mladinskem delu konference ni nič dogajalo, bom navedel nekaj tem o
katerih se je debatiralo ter dva odlična projektno-tematska sklopa.
Seveda je bila ena izmed široko obravnavanih
tem okoljska zaščita (t.i. environmental issue). V tem delu se je
predvsem predstavljalo problematiko, s katero se srečujejo v posameznih
državah širom sveta. Predvsem sta bili izpostavljeni tematiki odpadnih
produktov (emisije toplogrednih plinov, industrijskih odpadnih vod, drugih
odpadkov) ter prekomerno izkoriščanje dežnih gozdov. Sam sem predstavil
problematiko slovenskega približevanja EU ter usklajevanja zakonodaje s
čimer se na določenih področjih rigorozne omejitve zmanjšujejo včasih
celo za cele količnike.
Druga zanimiva debata je tekla na področju
globalizacije. To je moderen proces, ki se mu ga zaradi sodobnih
tehnologij, predvsem pa medija ne moremo izogniti.
Seveda se z globalizacijo predvsem pa z »ekonomskim
begom« povezuje tudi nestrpnost ter nacionalizem. Tudi to je sodobna
problematika, zato je pogovor zavil tudi v te vode.
Eden od pogovorov se je nanašal tudi na
zgodovinska dejstva, ki še sedaj ovirajo tekoč dialog med določenimi
pripadniki našega planeta. Ker pa je to izredno problematična tematika
se v njo nismo pretirano poglabljali, ker bi lahko zaradi napačnega
razumevanja izzvala problematične reakcije (problem starostne
diference!!).
Med najbolj zanimive projekte bi podal
t.i. idejo »gift economy« (GE, gospodarstvo obdarjevanja) ter »map
recoursing« (MR, mapiranje potencialov).
Za kaj torej gre. GE je težnja po
moralnem razvrednotenju materialnih dobrin. Predvsem želi vzpodbuditi
nagnjenje k kohezivnemu sodelovanju vseh socialnih plasti predvsem pa naj
bi se to odražalo v šoli in med vrstniki. Sicer je bila tematika
zastavljena bolj na široko, kot recimo oblika ureditve, vendar bi sam iz
lastnih izkušenj to raje prevedel na raven vrstnikov, kot začetno
stopnjo razvoja GE.
MR je projekt s katerim bi mladi lahko
izboljšali trenutno stanje, predvsem ekonomsko. S tem ni mišljeno na
pridobitništvo, mišljeno je predvsem izoblikovanje in ovrednotenje vseh
potencialov v tvojem kraju, regiji, državi, s katerimi bi si lahko
pomagal pri soustvarjanju. Predvsem je tu mišljeno izoblikovanje neke
baze podatkov iz katere bi lahko črpali ugodnosti in si s tem pomagali.
Za kaj torej gre. Vzemimo primer
letne delavnice v določenem kraju, katere naj bi se udeležilo 20 dijakov
iz vseh koncev Slovenije. Kaj prvo pomislimo, ko preberemo oglas za tako
delavnico: kdo bo vse to plačal? To je lahko prvo vprašanje, ki si ga
zastavimo. Kaj pa če se raje vprašamo drugače: kaj bi lahko prispeval,
da bi se meni ter ostalim 19. ta podvig res posrečil? Tu je mišljeno na
brskanje za ugodnimi ponudbami nastanitev (morda ima stric udeleženca kakšno
brunarico, ki bi jo odstopil po ugodnih pogojih), hrane (morda ima mama
nekoga diskont pri nakupu špecerije), prevoz (morda oče udeleženca dela
na SŽ in bi lahko pod ugodnimi pogoji ponudil karte),… to so temelji,
ki bi pripomogli k pogostejšim srečanjem na regijski oz. nacionalni
ravni.
To bi bila lahko močna vzpodbuda za vse udeležence
na državnih in mednarodnih projektih, da bi recimo 1-krat letno
predstavili projekte na nacionalni ravni se srečali, morda začrtali nove
projektne smernice in celo pridobili nove člane, kar je za samo projektno
delo vitalnega pomena.
Ta ideja je pri meni vzbudila precejšnje
zanimanje, saj opažam, da na državni ravni ni nekih srečanj oz.
delavnic za mlade, kjer bi lahko predstavili sebe ter projektno delo.
Dodatna pojasnila na
prvem srečanju MIRKa, ki bo predvidoma v začetku septembra.
Fani Mavrič
Gimnazija Kranj
Koroška c. 13
4000 Kranj
Sedma vsakoletna mednarodna konferenca I*EARN
je potekala od 10. – 16. julija v Pekingu, Kitajska. Konference se je
udeležilo 63 držav, kar pomeni 438 udeležencev. Z ga. Alenko Makuc sva
imeli predavanje z naslovom: Distance On-line Teaching Program for Pupils in
Primary and Secondary Schools. Med ostalimi naslovi sem izbrala najzanimivejše
teme (po mojem mnenju seveda) in se udeležila predavanj.
Learninh
Circles: Collaborative Design and Participation in Theme-based Projects
Margaret
Riel, Barry Kramer, Bob Hofman in Lisette Gast, USA and Netherlands
Avtorji projekta so nam predstavili
Learning Circles, interaktivni projekt, ki vključuje manjše število
osnovnih šol po vsem svetu. Aktivno sodelovanje traja vsako leto 14 tednov.
Sodelovanje dveh ali več šol poteka med poukom in s pomočjo interneta. Učenci
se učijo in osvajajo nova znanja drug od drugega v razredu, od prijateljev
preko interneta in ne nazadnje od učitelja, ki jih vodi in usmerja pri
njihovem raziskovanju.
Zelo velik poudarek so dali posameznim sklopom
projekta:
1.
sklop: pripravljenost šol in razredov za sodelovanje.
2.
sklop: spoznavanje drug drugega preko elektronske pošte.
3.
sklop: načrt za delo v projektu, izbira naslova projekta (npr. New
World Order, Economic Issues, Ozone and the Environment, Solar Power, AIDS,
…). Zelo velik poudarek je na odgovornosti za opravljeno delo.
4.
sklop: stiki ne smejo biti prekinjeni.
5.
sklop: končni izdelek je spletna stran in tiskana publikacija.
Share
and Unite – CyberFair
Yue-Chang Hsing – Chinese, Taipei
Gospod
Yue-Chang Hsing nam je predstavil, kako lahko šola posredujejo znanje in veščine
učiteljev in dijakov v svetovni splet. Predstavili so nam zgoščenko
Harnessing the Power of the Web with Lightspan.com, na kateri so podrobna
navodila za delo na njihovi spletni strani. Spletno stran priporočam tako
osnovnim kot srednjim šolam. Na njej bodo našli različna gradiva za
posamezne predmete.
http://www.
Lightspan.com
Protecting
National Parks: Slovak Paradise and Romas
Joko Vrabel, at.al., Slovakia
Skupina slovaških dijakov je predstavila
narodni park v vsej lepoti in z velikimi problemi, ki jih povzročajo Romi.
Obsežen park postopoma izgublja svojo lepoto zaradi uničevanja in sečnje
gozda. Romi živijo v skupinah po 300 ljudi in več, se selijo iz kraja v
kraj po parku, za seboj pa puščajo prava razdejanja. Les uporabljajo za
gradnjo prebivališč, kurjenje in prodajo. Ves zaslužek pa namenijo za
alkohol. Kljub vsem prizadevanjem vlade s posebnimi programi in z denarno
pomočjo, se uničevanje narodnega parka nadaljuje. Dijaki so se napotili
med Rome in proučevali njihovo življenje in navade. Nad njihovim življenjem
so bili presenečeni in razočarani hkrati, ker se ne socializirajo. Poskušajo
jih razumeti in poiskati rešitev, ki bi bila ustrezna tako za Rome, domačine
in narodni park. Do sedaj jim to še ni uspelo. Z vsemi močmi si
prizadevajo zaščititi park.
Spanning
Three Centuries
Sylvia Li, Chinese, Taipei
Ljudje, ki so bili 1. januarja 2000 stari več
kot 100 let so bili deležni posebne pozornosti taiwanskih dijakov, ki so
vključeni v I*EARN projekt Spanning Three Centuries. Njihovo življenje
zajema tri stoletja, zato so njihove življenjske zgodbe toliko bolj
zanimive. Najdete jih na spletni strani http://www.iearn.edu.tw.
Preparing
Secondary School English Teachers in China for the Information Age
Chen Hong, China
Ga. Chen Hong je profesorica angleščine na
pekinški univerzi. Leta 1996 so dobili prvi računalnik, na katerem so se učitelji
učili uporabljati računalnik. V štirih letih so napredovali, tako, da
danes poučujejo angleški jezik s pomočjo računalnikov pri vseh urah.
Pripravljajo prezentacije in spletne strani v angleščini. Za dopisovanje z
dijaki iz Kanade in USA uporabljajo elektronsko pošto.
Branju angleške literature dajejo
zelo velik pomen. Razumevanje prebranega dela pa preverjajo z računalniškimi
testi. Vsak semester imajo po en test. Ker imajo veliko dijakov, računalnikov
pa ni dovolj, se dijaki po pouku vračajo v računalniško učilnico. Učilniška
vrata so odprta ves dan.
Poseben problem predstavlja učitelj, ki je
nevešč rokovanja z računalnikom. Žal je to večina učiteljev. Kitajska
ima 7.800.000 šol, 240.000.000 šolarjev in 38.000.000 računalnikov.
Izobraževanja ravnateljev in vodij šol so se za začetek lotili v treh
največjih mestih. Sledili jim bodo učitelji teh mest in šele nato pridejo
na vrsto province. Marsikje nimajo niti elektrike, kaj šele računalnik.
Http://www.chinamin.com/english/index.htm
Women's
Web: Use the Web to Explore Issues about Women and Leadership and Create a
Network of Resources
Debra Kurshan, USA
Ga. Debra Kurshan je predstavila
projekt držav: Kako ženske živijo v različnih okoljih, državah.
Razgalijo se problemi, kot so:
Kako dobiti službo, kljub izobrazbi
Socialni
odnosi v družini
Droga
in dekle
Izobraževanje
žensk
…
Projekt, ki nam je bil predstavljen, je
obravnaval probleme odraslih žensk. Pogrešali smo težave mladih žensk, učenk
in dijakinj. Izražena je bila tudi želja po večjem sodelovanju šol z
vsega sveta v tem projektu.
http://www.infoplease.com/spot/whmgovt1.html
http://www.un.org/womenwatch
http://www.genderrach.com/default2.htm
http://www.senate.gov/~dpc/women
http://wlo.org
http://www.thewhitehouseproject.org
http://womensnet.org.za
http://www.pitt.edu/~novosel/northern.html
http://www.uswc.org
Publishing
Student Projects on the Internet
Barry S. Kramer, USA
Otroci v medsebojnih komunikacijah
prek interneta spoznavajo drugačne otroke, otroke z drugačnimi navadami,
drugačno barvo kože, drugačno religijo, spoznavajo socializacijo med učenci
samimi, spoznavajo skupinsko delo it.
Osnovno šolo Franklin Township
School v Quakertown, New Jersey, ki jo je predstavil g. Barry S. Kramer,
skoraj 70% plačujejo starši, ostali pa imajo državno podporo. Na šoli
imajo odlične pogoje za delo. Šola ima samo 370 učencev. Za njih ima
internet zelo pomembno vlogo pri poučevanju. Otroci ustvarjajo spletne
strani, časopis itd. Otroci so razdeljeni na skupine za oblikovanje,
grafiko, gradivo in na skupino za kontakte. Njihove stvaritve si lahko
ogledate na straneh:
http://www.csnet.net/coalition/fourtgrade/lc.fall99/millennium.title.html
http://www.csnet.net/coalition/fourtgrade/mindworks/index.htm
http://www,iearn.org
http://wwwigc.apc.org/iearn/circles
The
Triangular Approach to Occupational Education
Jack, H. Alexis, Trinidad
Gospod Jack H. Alexis iz Trinidada je
imel predavanje kako motivirati in spodbuditi učenca k boljšemu delu.
Nekaj njegovih nasvetov:
Ø
Učence
moramo naučiti organiziranja.
Ø
Preden
motiviramo učence, moramo vedeti kaj HOČEMO DOSEČI.
Ø
Učitelji
smo le »prodajalci znanja«.
Ø
Kreativno
učenje je NAJHITREJŠE učenje.
Ø
V
razredu je zelo pomembna sprostitev. Minuto za meditacijo- zelo poveča
pozornost.
V dodatnem delu konference smo se
dogovorili za nov projekt.
Naslov: TWIN
VIBRATIONS
Sodelujoče države:
Portugalska: Maria Rodrigres in Maria Brito
Trinidad
- Tobago: Jack H. Alexis
Azerbajdžan:
Ramiz Mmedov
Slovenia:
Fani Mavrič
Taiwan:
Je-Chen Lee
Koordinator: Fani Mavrič
Vsebina: Na svetu je veliko
nesrečnih ljudi, nesrečnih otrok. Mladi lahko spremenijo svet, učitelji
pa jim moramo pri tem pomagati. Naučiti se morajo razumeti drug drugega ,
sprejeti različnost, spoznati, kako živijo vrstniki drugje po svetu, kako
praznuje praznike itd. Projekt Twin Vibrations mora biti virtualna galerija.
Skratka mladi sodelujočih držav predstavijo na svoj način srečne
trenutke.
Spletna stran bo na naslovu: http://www.s-gim.kr.edus.si/projekti/
|