Letna I*EARN konferenca

Poročilo o sodelovanju na 8. letni I*EARN konferenci Cape Town, Južnoafriška republika 6.-14.7.2000

V času od 6.7. do 14.7. smo se dijaki Miha Hartman, Maja Molan in Mateja Šilc s koordinatorjem Brankom Marčetičem za projekt Balcan Voices in koordinatorko Ano Hartman za projekt Medicine in our back yard udeležili mednarodne iearn-ove konference v Južnoafriški Republiki v Cape Townu.

Dijaki, smo se zraven projekta Balkanski glas, katerega sva zastopali Maja Molan in Mateja Šilc ter projekta Zdravila na našem dvorišču, katerega smo se udeležili vsi trije, udeležili še seminarja, ki je vzporedno potekal za mlade. Glavna tema tega vzporednega seminarja je bila poraba smeti ter, kako bi mladi lahko pomagali pri tej problematiki, ki pesti vse, tako razvite, kot nerazvite države. Ob temu pa so potekale predstavitve posameznih držav. Poudarek je bil predvsem na kulturnem izročilu posamezne države. Žal razen prospektov nismo imeli drugih vizualnih pripomočkov za boljšo predstavitev države. Vendar smo, kljub temu pomanjkanju zadovoljivo predstavili Slovenijo in s tem vzbudili interes po obisku naše države. V prihodnje želimo pridobiti še kakšno videokaseto s starimi običaji v Sloveniji.

Vsi smo se vrnili polni novih vtisov in brez slabe vesti lahko trdiva, da je bila konferenca zelo uspešna, saj smo iz nje prišli bogatejši za nova prijateljstva pa tudi za nova znanja.

DNEVNIK

6.7. PETEK

Odhod z Brnika v popolni zasedbi: Mateja Šilc, Maja Molan, Miha Hartman, profesoric Ana Hartman in koordinator Branko Marčetič. V Švici smo imeli pet ur časa do naslednjega poleta. Izkoristili smo priložnost in se podali na raziskovanje Zuricha, kjer so Švicarji ravno praznovali obletnico kantonov.

7.7. SOBOTA

Prispeli smo v Cape Town. Z dobro organiziranim prevozom smo se najprej odpeljali v univerzitetno naselje. Po spoznavanju našega novega doma smo se odpeljali še na raziskovanje akvarija. Vrnili smo se ravno v času večerje, ki je bila paša za oči in za naše lačne želodce.

8.7. NEDELJA

V nedeljo se je začel pravi vrvež, ker je večina udeležencev prišla prav ta dan. Odšli smo potrditi registracijo. Prejeli smo tablice s svojimi imeni, torbe, bloke, pisala… Začele so se odpirati najrazličnejše debate z ljudmi iz vseh koncev sveta. Na hitro smo si ogledali tudi velik trgovski center.

Zvečer je bil namenjen otvoritveni slovesnosti. Po govorih je sledilo prepevanje domačega zbora, ki je slovesnosti dodalo pridih Afrike. Sledili so pozdravi v vseh jezikih udeležencev.

9.7. PONEDELJEK

Začela se je delavnica mladih. Da bi se kar najhitreje spoznali, smo bili razdeljeni na skupine, med katerimi so potem potekale družabne igre. Sledil je pohod na hrib, kjer stoji Rhodes Memorial. Naužili smo se lahko čudovitega razgleda na Cape Town. Razdeljeni so bili paketi z kosilom, po okrepitvi pa je bilo na vrsti predavanje Susanne Dittke o onesnaževanju. Začeli smo debatirati o problemih posameznih držav v zvezi z recikliranjem in odpadki.

Susanne je želela, da bi vsaj delno očistili plažo, na katero nas je peljal avtobus z Rhodes Memoriala, vendar nam je to preprečil dež. Po kratkem sprehodu po plaži smo se zato vrnili.

10.7. TOREK

Atrakcija tega dne je bila Human Chain of waste. Postavili smo se v vrsto, vsak je dobil dve plastični vrečki in kmalu je nastala dolga veriga, s katero smo ovili staro drevo. Namen te akcije je bilo opozorilo onesnaževalcem.

Zvečer smo odšli na Cocktail Party. Zabava je tekla v znamenju klepetov, plesa imenitne večerje in žive glasbe. Nekaj udeležencev je ta večer izkoristila za predstavitev svojih narodnih noš.

11.7. SREDA

Ta dan sva z Majo izpustile nekatere dejavnosti, ker sva se pripravljali na predstavitev, ki je bila v četrtek. Odšle sva v knjižnico, kjer sva bile prijetno presenečeni nad opremo, ki nama jo je ponujala.

Mladi so imeli zabaven kviz. Po kosilu pa so odšli v bolnišnico, kjer so otrokom delili igrače. Proti večeru so nam predstavili organizacijo YouthCan. Zanimiva je bila tudi predstavitev organizacije, ki se bori proti nasilju med mladimi.

Slovenci smo se z novimi prijatelji iz Surinama odpravili na goro Table Mountain, ki izgleda zares kot miza, ker imamo občutek, da ji je nekdo odsekal vrh. Na njej smo se naužili pogleda na ocean in Cape Town.

12.7. ČETRTEK

Ta dan smo si po skupinah morali izmisliti osebo s pozitivnim ali negativnim karakterjem, ki onesnažuje ali pa se bori proti onesnaževanju planeta. Nato smo izdelali plakat, tako da je ta oseba postala še vizualna.

Ko smo vsi izdelali plakate in predstavili izmišljene junake, je vsaka skupina izbrala dva junaka in izdelala scenarij. Pri tem nam je pomagal gost Donald Cook, ki nam je najprej razložil potek pisanja scenarija. Po predstavitvi scenarija smo Slovenci zapustili delavnico z željami, da bi nam predstavitev projekta Neprecenljiva medicina na našem dvorišču uspela kar najbolje. Svoje delo smo opravili uspešno in zadovoljni smo odšli na svečano večerjo.

Avtobusi so nas odpeljali pred veliko halo. Atmosfera je bila čarobna. Velike okrogle mize s svečami sredi prečudovito opremljene hale, pred nami velik oder, od koder je zvenela živa glasba… Zraven tega pa še osebje, ki se kar ni hotelo nehati vrteti okoli nas.

13.7. PETEK

Zadnji dan sva Maja in jaz imele še zadnjo predstavitev projekta Balkanski glasovi. Imele sva vzorno pripravljeno poročilo o srečanju v Bolgariji, na katerem sva bile marca. Poročila nisva prebrali, ker smo se zapletli v pogovor in sva predstavile najine ideje in dogodke na srečanju v Bolgariji še na boljši način: spontano in iskreno. Tudi najin mentor je bil vidno zadovoljen.

Končan je bil tudi velik kip. Domači umetniki so naredili veliko železno kroglo na stojalu, ki so jo napolnili z plastičnimi odpadki, ki smo jih mladi nabrali v preteklem tednu.

Sledilo je uradno slovo v dvorani Jameson Hall, kjer smo izvedeli, da bo srečanje naslednje leto v Moskvi.

Proti večeru smo začeli polniti kovčke, zvečer pa smo mladi imeli poslovilno zabavo, kjer je priteklo tudi nekaj solz, ker smo se zelo navezali.

14.7. SOBOTA

Ob 9.00 smo zapustili naš začasni dom. Sledilo je še potepanje po mestu, zadnji nakupi in dolga pot domov.

Ljudje z vseh koncev sveta, vključno z domačini, so bili odprti, prijazni in vedno pripravljeni pomagati, tako kot vodje delavnic mladih: Aaron, Chris, Gaby, Mary in Tumi .

MAJA IN MATEJA