Uvodna stran

Naloge

Projekti

Organizacija

Projektna
skupina

PRIMERI PROJEKTOV e izobraževanja v sodelovanju z Zavodom MIRK

Projekti, ki mladostniku omogočajo stalen stik z matično šolo in učnimi programi v Sloveniji, so se  pričeli leta 1996 pod mentorstvom Alenke Makuc v okviru programov Zavoda za odprto družbo in kasneje nadaljevali v povezavi z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport. Sedaj potekajo v okviru programov zavoda MIRK. V letih med 1999 in 2003 so 27 krat uspešno organizirali in izvedli izobraževanje na daljavo in sicer za učence Bolnišnične šole, za učence družin, ki so bili v tujini na slovenskih  diplomatsko konzularnih predstavništvih, bili na strokovnem spopolnjevanju ali delali v tujini (Belgija, ZDA, Sirija, Avstrija, Singapur,  Islandija, Hrvaška), vključena sta bila tudi oba učenca na jadrnici HORN 2000 in trije vrhunski športniki.

Učitelji in profesorji, ki poučujejo, so redno zaposleni na OŠ Franceta Prešerna, Kranj, OŠ Hinka Smrekarja, Ljubljana, OŠ Cirila Kosmača, Piran, OŠ Ledina – Bolnišnična šola, OŠ Savo Kladnik, Sevnica, na Gimnaziji Šiška v Ljubljani, Prvi gimnaziji Celje, Fakulteti za šport, Ljubljana in na Centru za sluh in govor Maribor.

 1. Otroci diplomatov in drugih, ki se v tujini nahajajo krajši ali daljši čas

V okviru sodelovanja na raznih konferenca v času med leti 1999 do 2003 smo ob organizacijski pomoči Ministrstva za zunanje zadeve obiskali slovenska diplomatsko konzularna predstavništva v Bruslju, Londonu, Pragi, Washingtonu, Pekingu in Tokiju. Pogovarjali smo se z ambasadorji in diplomati o možnostih učenja na daljavo njihovih otrok v času, ko prebivajo v tujini. Povsod so izrazili veliko zanimanje za tako obliko, v ZDA pa so bili mladi diplomati tudi mnenja, da  bi lahko projekt pravzaprav ponudili istočasno ob tem, ko se jim ponudi delo v tujini.

Projekt je bil predstavljen na okrogli mizi »Odprta vprašanja iz življenja družin slovenskih diplomatov«, ki jo je organiziral Center za raziskave na Ministrstvu za zunanje zadeve, v časopisu “Slovenia weekly“ , ki ga prejemajo slovenska konzularna predstavništva po celem svetu in je opisan v referatu (14), predstavljenem v okviru Primorskih slovenističnih dni.  Avtorja sta med drugim navedla, citiram: »Nekateri otroci so se vključili v eksperimentalni projekt učenja na daljavo v okviru Zavoda MIRK, ki je najbolj učinkovit način izobraževanja, saj otrokom diplomatov omogoča stik s slovenskim okoljem in utrjevanje njihovega znanja slovenščine. Dobro znanje slovenščine in poznavanje slovenske kulture je ključni element ponovne socializacije teh otrok po vrnitvi v domače okolje in je pogoj za njihovo neproblematično vključevanje v slovenski izobraževalni sistem«.

Učitelji, zaposleni v slovenskih osnovnih šolah, v okviru projekta najpogosteje poučujejo učence ravno slovenski jezik in jim na ta način poleg osvojenega znanja tudi omogočijo lažji prehod po povratku v domovino. Nekateri učenci pa se odločajo tudi za učenje več predmetov hkrati. Na osnovi dogovora s starši ali cilji izobraževanja (kadar učenec redno obiskuje šolo v tujini, kjer prebiva), se npr v primeru slovenskega jezika učenec lahko uči samo slovnico, ali se seznanja s  slovensko književnostjo, ali se dogovori za branje knjig (bralna značka), odvisno ali želi obogatiti besedni zaklad ali so cilji drugačni.

 Povezava s šolo ali ustanovo v tujini za potrebe preverjanja znanja:

V šolskem letu 2002/2003 je bilo prvič (v projektu na daljavo) izvedeno preverjanje znanja učenke 3. razreda, ki se je nahajala v Tampi, ZDA skupaj s starši za obdobje 7 mesecev. Slovenska učiteljica na daljavo je preko elektronske pošte poslala teste in vprašanja na Univerzo (University of South Florida) v Tampi. Slovenka, ki na omenjeni Univerzi končuje drugo leto doktorskega študija, je opravila testiranje učenke in teste z žigom Univerze vrnila na matično šolo v Ljubljani, kjer je izdelke ocenila dekličina matična učiteljica. Na ta način je deklica pridobila končno oceno, v katero pa se je upoštevala tudi njena dejavnosti, ki je potekala preko omrežja, saj sta v projektu skupaj sodelovali dekličina matična učiteljica in učiteljica, ki je deklico poučevala na daljavo.

V primerih, ko se starši na hitro odločajo za odhod v tujino namreč ni možnosti in časa, da bi učitelje matične šole dodatno izobrazili za poučevanje na daljavo. V takih primerih potem v projektu sodelujeta matični učitelj in učitelj, ki poučuje na daljavo.

 

2. Inovacijski projekt Bolnišnične šole »Šolanje na daljavo na osnovnošolski stopnji«

Potekal je na Bolnišnični šoli, Ljubljana v letu 2000. Na osnovi testiranja vsebin na spletu za 4. razreda (sklop Gozdne živali) je bilo ugotovljeno, da je šolanje na daljavo v OŠ ne le mogoče, pač pa lahko zelo uspešno. Spletne strani morajo biti primerno pripravljene, zanimivo oblikovane in  ne smejo biti preobložene z besedilom, upoštevati je potrebno didaktična in metodična navodila, saj morajo biti strani že same po sebi motivacijsko sredstvo za učenje. Ker so učenci tudi na daljavo radi delali v skupinah, priporočajo, da je potrebno delo organizirati tako, da bo čim več interakcije tudi med učenci samimi. Zelo poudarjajo vlogo učitelja-mentorja (tutorja)

 

3. Raziskovalni projekt »Učenje na daljavo v 5. in 7. razredu osnovne šole«

Potekal je na OŠ Hinka Smrekarja, Ljubljana v šolskem letu 2001/2002 za dva učenca šole.

Iz poročila je razvidno, da se je projektna skupina, ki jo je sestavljalo 8 učiteljev/učiteljic, zastavila za cilj raziskovanja učenje na daljavo v 5. in 7. razredu osnovne šole iz predmetov slovenščina, matematika, angleščina, spoznavanje družbe, zemljepis, spoznavanje narave, biologija, fizika, kemija. – kot priprava na 9-letno osnovno šolo, ki bo omogočala tudi izobraževanje na domu.

V času projekta je bilo ugotovljeno, da sta oba učenca, ki sta 6 mesecev preživela s starši v ZDA, na osnovi prilagojenih učnih priprav, dodatno pripravljenih elektronskih gradiv in ob stalni komunikaciji z učitelji preko omrežja osvojila predvidena znanja pri vseh vključenih predmetih. Uporabljen in testiran je bil drugačen metodološki pristop k razlagam učnih vsebin v pisni in elektronski obliki. Učenca sta uporabljala klasična učna gradiva in gradiva v elektronski obliki. V času projekta sta učenca pri večini predmetov sproti preverjala osvojeno znanje preko omrežja. Od učiteljev sta sproti prejemala povratne informacije. Komunikacija je potekala na strokovni in osebni ravni kontinuirano ves čas projekta, najbolj intenzivno (2 krat tedensko) pri slovenščini in matematiki, enkrat tedensko pri angleščini. Snov pri ostalih predmetih je bila obravnavana po tematskih sklopih, zato so bili stiki manj pogosti.  Učenca sta bila na daljavo vključena tudi v delo oddelčne skupnosti matičnega razreda.

 

4.  Učenci s posebnimi potrebami

V šolskem letu 2002/2003 smo v sodelovanju Zavoda MIRK in Centra za sluh in govor Maribor (CSG) v okviru PHARE ACCESS projekta VISIOCOM v projekte vključili tudi poučevanje učenke s posebnimi potrebami – naglušne deklice, ki obiskuje dvojezično šolo in potrebuje dodatno pomoč pri učenju slovenskega jezika. Projekt sta vodili učiteljici iz CSG, ki sta zapisali, citiram:« S projektom dopolnjujočega pouka naglušne učenke s pomočjo elektronskih medijev na daljavo želiva tudi premagati razdaljo, saj je delo pogostejše, bolj kontinuirano, sprotno. Ker smo z učenko v osebnem stiku le enkrat na teden, je še posebej primerna med temi termini izmenjava sporočil preko elektronske pošte, sprotno preverjanje pravilnega zapisa besed, elektronski učbenik za slovenščino in matematiko (okolje školjka) itn. Te novosti torej odpirajo nove oblike in razsežnosti izobraževanja tudi za naše gluhe in naglušne učence. Čeprav se nam zdi, da je v sistem izobraževanja težko vnašati novosti, ga spreminjati, pa je vpliv računalnikov in z njim povezane tehnologije že tako velik, da se njihovi uporabi v izobraževanju pravzaprav ni mogoče več izogniti.«

 

5.  Vrhunski športniki

V šolskem letu 2002/03 smo pričeli dvoletni projekt izobraževanja na daljavo za tri vrhunske športnike, ki redno študirajo in so pogosto odsotni zaradi športnih treningov in tekmovanj, zato sta jim uporaba najnovejših tehnologij in Interneta v pomoč pri vsakodnevnem študiju in učenju. Projekt vodita Olimpijski komite Slovenije – OKS in Telekom Slovenije v sodelovanju z Zavodom MIRK.

Vključeni so štipendisti OKS: alpska smučarka,  kajakašica na divjih vodah in skakalec. Pri študiju uporabljajo prenosnike s programi za komunikacijo, preko programa IPASS imajo omogočen lokalni dostop do Interneta po celem svetu. Študij poteka preko stalne komunikacije s profesorjem na osnovi že obstoječih izobraževalnih gradiv na spletu, oziroma s pomočjo sprotno pripravljenega gradiva, navodil, testov, s katerimi profesor usmerja športnika preko elektronske pošte na pomembnejše dele študijskega/učnega gradiva.

Za vsakega sodelujočega študenta/dijaka športnika je bil na Zavodu MIRK pripravljen individualni program dela na osnovi učenčevega učnega programa, programa treningov in tekmovanj, ter razgovorov z učitelje, profesorji, trenerji in študenti/dijaki samimi. K sodelovanju smo povabili tudi trenerje, saj je njihova naloga v času treningov in tekmovanj uskladitev programa treninga in tekmovanj in časa za študij ter dvig motivacije za študij. Pomemben element pri delu z vrhunskimi športniki je namreč določitev časovnega razmerja med učenjem in treningom/tekmovanji. Obširnejše poročilo...

 

Profline.gif (2795 bytes)